DAN 43#: A.A.S. (Aussie AirForce Supply, Turangi – Auckland)

05.02.2010 / Zutri se zbudiva in jupi spet se seliva . Pospravt morva celo bajto in na kup zmetat vse najine stvari in jih potem pobasat v avto. Kot pravima preseljevalnima veteranoma to uspe približno v 45 minutah. Odjaviva se okol 9.35 in se odpeleva v Taupo na zajtrk. Naključno izbereva en breakfast bar in si naročiva zmešana jajca. Čist zmešana spet napadeva avto, k ga bova dons nadlegovala prbližn ene 4 urce, pridt morva namreč do Aucklanda – najine zadnje postaje. Največja zanimivost na poti do Aucklanda je bil ženski WC, na enem od najinih postankov. Bil je namreč zlo čist in lepo urejen, v njem je bila napisana psemica, v čast tistim, ki skrbijo za ta WC, lepo je bil prebeljen in na sušilcu za roke je bil še pušlc svežih rož. Sam ga v živo nism šu pogledat, vidu sm ga samo na slikah in opis vam predajam po Evinem ustnem izročilu. Jz sm obiskal WC za dece in v njem ni blo nč posebnga. WC kot WC, pa še lepo sveže je bil poscan. Od lakote sva bila že pri koncu in zato sva si življenje rešila s survival kitom Australian AIr Force, ki nama ga je za spomin dal Boris. Mljask ko poješ vse, ti še cel dan v glav hrusta . Dve urce kasnej pa že bluziva okol po Aucklandu. Ene dvakrat se zgubiva, mal greva levo, mal desno, zabluziva na en most, kjer je dovoljen promet sam za BUSE, ampak to piše na sredini mosta in ko prideš dol iz njega te fino lepo posname en stric … upava da bova hitrejš pobegnila iz države, kokr bo kazn pršla na rentacar . Ne sekerava se preveč, ker če bi sred mosta začela obračat nazaj, bi vrjetno dobila še večjo kazn kot jo bova . Skratka prideva pred hostl, ki je točno v centru Aucklanda … kje bo člouk zdej parkeru – niti enga parkirnega placa nimajo vosli. Parkirna hiša zravn je draga in za vsako uro plačaš skor tok k za happy meal v meku. Tko ne bo šlo, hitr preračunava, da se nama bol splača plačat za par urc na ulci, ker je od 18.00 parkiranje itak zaston. Supr, parkirnino lahko plačaš samo za eno urco, mela bova izvrstno telovadbo, vsako urco bova šla lepo iz sobe vn do parkerplaca, plačala in se vrnila nazaj … in to samo za 4 dolarje! . Prvo uro sva šla do avta ene trikat, dvakrat zato, ker je blo treba vso prtlago prnest v hostl in ta tretič zato, ker je ena ura potekla in je blo treba plačat za novo. Na konc je bla ura že šest in s parkingom sva mela mer, lahko sva si šla poiskat neki za jest. Odločva se da bova jedla tajske nudlce in Eva opaz internacionaln Food Court. Tle not majo indijski, ameriški, novo zelandski, tajski, japonski, vietnamski, korejski in še kakšn fast food. Ena gospa pr tajskm fast foodu sinu naroči nej hitr skuha dvoje nudlce, da se gosta najesta in to je to. S polnimi trebuhi se je veliko lažje sprehajati po aucklandskih trgovincah, kino centru in ulcah. Skočva še v supermarket po malo pijače, nato pa nazaj v hostl spat, dost je blo ponočevanja.