01.02.2010 / Pa da, dež še vedno pada. Midva se napraviva poletno in ga zignorerava, današnjega plana kljub vremenu ne bova spremenila. Odpraviva se v termalno čudežno deželo z imenom Wai-o-Tapo. Skratka originalno ime te dežele je Wai-o-Tapo Thermal Wonderland. Deželica, se nahaja ene 100 km stran od Turangija. Ponovno se peleva ob jezeru Taupo, čez mesto Taupo in naprej. Dež počasi ponehuje in ko prispeva na parkirišče pred termalna čudesa, že sije sonce. Plačava vstopnino, tetka za šalterjem pove vse, kaj smeš in kaj ne smeš, kot da bi se kdo hotu slučajno kopat v vreli žvepleni termalni vodi. Termalni park obsega tri ture – rdečo, rumeno in oranžno, izbereš pa jo glede na osebno termalno pripravljenost. Midva sva seveda v odlični termalni kondiciji, na nebu se je pokazalo sonce in zato sva vse tri ture zmešala skupaj in si park ogledala po vijolčni poti. Vroča voda in para tle v tem parku bruhata iz povsod, zato je povsod zlo vroče. Potke so lepo urejene in eno urco pa pol si splača vzet in si it pogledat to čudo. Skratka velik bol zanimivo kot slovenske vrtače, uvale in podobne kraške lukne, tle se v luknah dejansko kej dogaja. Rumene, oranžne in rdeče barve, kamni in pesk so tut kr pogosta zadeva. Vse okol brbota in je zlo živahno. Navečji vtis, pa je na naju naredilo fluorescentno rumeno-zeleno jezero in šampanc jezero. Vn iz parka pridš čist prešvican, pa ne zato k velik hodš, ampak ker je to dobesedno savna na prostm, če bi prej to vedla, bi se skos park sprehodila samo v brisačah, sabo bi mela pa še tisto flaško z dišavam, ki bi jo polivala po kamnih. Park ima poleg vseh zanimivosti tut eno negativno stvar, povsod smrdi po gnilih jajcih
… žveplo dela svoje. Z imeni so dokaj neizvirni, ker ma vsaka luknja v imenu devil. Po ogledu vseh hudičevih lukn, kar jih majo na NZ, sva na končni postaji (v trgovini s spominki) malo pospominkala, kupila en zanič milk šejk in se odpravla naprej. Prbližno tko kot je bil zanič milk šejk, tok je blo v tistm trenutku zanič tut vreme. Dobr da sva bla v avtu. Okol tega termalnega parka se baje nahajajo še neke zlo zanimive blatne lukne, k brbotajo kot norc. Prpeleva se na prizorišče, lih ko je najbol lil, še dobr da si teh lukn zarad obnovitvenih del ne da ogledat, tko sva mela tehtn razlog, da nama ni blo treba iz avta. V nalivu nama ne ostane nč druzga, kot da se odpraviva naprej po planu do Rotorue (prevod iz maorščine je ‘drugo jezero’, ker so ga baje druzga na poti odkril, ko so pršl s kanuji na NZ :S ). Nardiva novih 50 km in prideva na cilj najinega krožnega izleta. Tuki se pred nekim adrenalinskim centrom ustaviva, kupiva tri vožnje z nekimi sankami na kolesih, ki jih tukaj imenujejo Luge in se z gondolo odpeleva na vrh enga hriba. Gor si morva najprej zbrat eno od čelad, ampak zberat itak nimaš kej velik. Čelade majo dveh velikosti otroške in ostale, vse pa nenormalno smrdijo
. Namonterava si čelade in oddivjava na progo. Najprej se spustiva po progi za biginerje, potem po progi za srednje izkušene sankače in nato po progi za eksperte. Zanimiva izkušnja, zabavno, veliko vonja po prismojeni gumi in usranih čeladah, prisotno pa je tudi nekaj adrenalina. Mal se že mrači, zato greva hitro v gondolo in nazaj do avta. Odpeljeva se še na plac, kjer majo slavni ZORB, to je ena velka žoga, k te dajo not in te spustijo po hribu navzdol, da se kotališ v njej. Lahko te v žogo od znotri prpnejo, lahko pa te tut ne in če te ne potem ti not nalijejo še vodo. Govori se, da je fino in da je to mešanica med vlakom smrti in vodnim toboganom. Midva na tem placu nisva vidla ne žog, ne ljudi v nih, ne vode. Vidla sva samo hrib in travo, pa še napis ZORB. Delal so do sedmih zvečer, midva sva pršla ob ene petih pa so že vse zaprl. Zgleda da že ni tok kull kokr se hvaljo. Drgač majo pa to zadevo tut v Sloveniji, tko da lahko gremo enkat probat – zberava prijave (ampak poleti) ;D. Baje da se to nahaja v eni riti zravn bohinjskega jezera. No ja, za dons je blo dost telovadbe po NZ, zato greva še v supermarket iskat neki za jest, potem pa se po isti poti vrneva nazaj v apartma v Turangiju. Skuhava si toplo večerjo – jajca in juhco
. Sledi še ogled finalnega obračuna tenisa pr dedcih Federer – Murray, ki se zavleče pozno v noč. Kaj ti ostane druzga po koncu, kot da greš spat – papka sta igrala do pol dveh zutri. V postli z mislijo na rumeno žogico in 2.5 miljona avstralskih dolarjev zlahka zaspiva.



jp, zobr žoge najdš nekje na poti proti Bohinju=) sam ne vem če mene tja not kdo zapre … mau klaustrofobic … so kšne sanke bolš.